Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije je minuli teden soočila mnenja o predlagani direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu. Ta bo septembra spet predmet odločanja v Evropskem parlamentu. Predstavniki ustvarjalcev so jo označili za prvi korak k večji zaščiti avtorjev, v imenu nasprotnikov je piratska stranka opozorila na nedorečenosti.

Poročevalec za direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu v Evropskem parlamentu (EP) Axel Voss je prek Skypa pojasnil cilj direktive. To po njegovih besedah ni omejevanje svobode do interneta, kot so pred julijskim odločanjem v EP, ko je ta zavrnil začetek pogajanj za posodobitev zakonodaje, opozarjali njeni nasprotniki. Namen direktive je po njegovih besedah predvsem zaščititi avtorska dela pred zlorabami in kovanjem dobičkov na njihov račun. Po njegovem mnenju Evropa potrebuje zakonodajo, ki bo uravnotežila razmerje med lastniki avtorskih pravic in platformami, ki uporabljajo avtorska dela na spletu, ne da bi avtorji pri tem dobili kakršnokoli nadomestilo.

Kovanje dobička na tujih žuljih
Pri tem se je, kot je poudaril, treba vprašati, ali se strinjamo s poslovnim modelom, ki nekomu nekaj krade in iz tega ustvarja dobiček, ne spoštuje pa pravic drugih, kot je avtorska pravica. Lastniki takšnih poslovnih modelov po njegovih besedah trdijo, da zagotavljajo zgolj infrastrukturo, niso pa odgovorni za vsebine. Po Vossovih navedbah bi direktiva veljala samo za tiste platforme, ki gradijo poslovni model na avtorsko zaščitenih delih in s tovrstnimi vsebinami privabljajo denar. Po direktivi bi namreč z lastniki avtorskih pravic morale skleniti dogovor o uporabi, s tem pa bi zagotovile transparentnost. Uporabnike spleta po njegovih besedah ne bi smelo skrbeti, saj se jih direktiva glede nalaganja vsebin na npr. Facebooku ne dotika. S tem je ovrgel pomisleke proti 13. členu, ki so ga nasprotniki direktive izpostavili kot enega najbolj problematičnih. Po njihovih trditvah naj bi šlo za poskus uvedbe filtriranja in cenzuriranja vsebin ter hkrati za grožnjo svobodnemu internetu.

Združene različne veje kreativne industrije
"Nihče ni zainteresiran za filtre in za manj svobode, a moramo upoštevati pravice drugih," je poudaril Voss. Ureditev avtorskih pravic je sicer po njegovih besedah kompleksno vprašanje, se je pa, kot je poudaril, prvič zgodilo, da so se pri tem združile različne branže kreativnih industrij. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo septembra, ko bo EP spet odločal o tej tematiki, je odvrnil, da si želi, da se bo našel kompromis med politiko in velikimi skupinami. Manevrski prostor po njegovem mnenju še obstaja.

Slovenski ustvarjalci podpirajo direktivo
Predstavniki ustvarjalcev - v imenu literatov, založnikov in publicistov Luka Novak, v imenu glasbenih izvajalcev Boštjan Dermol in v imenu avdiovizualnih avtorjev Klemen Dvornik - so si bili enotni, da je predlagana direktiva ustrezna smer k ureditvi avtorskih pravic na spletu. Ni optimalna, je pa prvi korak k nečemu, kar sedaj sploh ni urejeno, so se strinjali. Kot je poudaril Novak, bi direktiva, ne da bi karkoli spremenila za uporabnike, izvzete so po njegovih trditvah tudi spletne enciklopedije in znanstvena dela, razbila monopol in sprostila internet, ker bi "vzela velikim in dala malim". Po njegovem mnenju bi se z njo odprl prostor za neodvisne platforme, ki bi želele skleniti pogodbe z avtorji in bi lahko, denimo, delile samo neodvisna dela.

Pirati za in proti
Tudi predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andree je poudaril, da je direktiva potrebna, nasprotujejo pa 11. in 13. členu, ker po njegovem mnenju ne bosta delovala. Prvi predvideva nadomestila založnikom za digitalno uporabo medijskih prispevkov, kar so sicer nasprotniki poimenovali kot davek na povezave. Po njegovih besedah se je v Nemčiji že izkazalo, da to ne deluje, 13. člen pa je po njegovi oceni tehnično neizvedljiv. "Oglaševalska pogača, iz katere so se financirali avtorji na internetu, je sedaj skoraj v celoti pri Googlu in Facebooku. Ker spletni velikani za večjo konkurenčnost zlorabljajo osebne podatke, ne 11. ne 13. člen ne bo prinesel denarja avtorjem in založnikom, ampak bi se tega morali lotiti s spremembo zakonodaje, povezane z zasebnostjo in obdelavo podatkov," je prepričan Andree.

Kaj pravi 13. člen?
13. člen predloga direktive, ki sproža največ polemik, določa, da "naj ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo in dajejo na voljo javnosti varovana dela, ki so jih naložili njihovi uporabniki, poskrbijo za učinkovite sporazume z imetniki pravic za uporabo njihovih del", sicer pa naj tovrstna dela odstranijo s svojih platform, pri čemer ostajajo te storitve še vedno brezplačne za njihove odjemalce, torej nas, uporabnike. Tako obravnavo predvideva že Bernska konvencija, osnova varstva avtorskih del, ki so jo sprejele vse države sveta. Gre za temeljno načelo avtorskega prava, izključnost avtorske pravice, ki daje ustvarjalcu možnost, da rabo svojega dela, če presodi, da zanjo ni pravično honoriran, tudi prepove. S tega vidika je bojazen pred tako tako imenovanimi upload filtri povsem odveč, saj se ti že ves čas uporabljajo, ko gre za vsebine, ki jih ustvarjalci ne želijo objaviti na spletu, poudarjajo Združeni slovenski ustvarjalci (ZIP, Združenje imetnikov pravic Slovenije, Društvo Filmski producenti Slovenije, Društvo slovenskih režiserjev, Združenje filmskih snemalcev Slovenije, Združenje fonogramske industrije Slovenije, Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije, Sindikat Glosa SKG, Društvo slovenskega animiranega filma, SiPA, združenje za zaščito interesov glasbenih založnikov, DNS, Društvo novinarjev Slovenije, AIPA, Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k.o., IPF, Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o., Združenje SAZAS k.o., SAZOR, Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja, k.o., ZAMP, Združenje avtorjev Slovenije, k.o.).

Slovenski poslanci in javnost pa …
Slovenske ustvarjalce čudi izid glasovanja slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu, ki so vsi razen enega glasovali proti predlogu oz. se vzdržali, četudi so se v preliminarnih posvetovanjih o prizadevanjih slovenskih in evropskih ustvarjalcev izrazili pozitivno. Zaskrbljujoče je tudi to, da je medijski odziv v Sloveniji odražal večinoma le stališča nasprotnikov predloga (še celo osrednje informativne oddaje TV SLO, ki bi morale odražati različna stališča v zvezi z aktualnim dogajanjem, so gostile le nasprotnike direktive, ki tudi sicer delujejo v korist velikih internetnih ponudnikov oziroma jih ti najemajo, da javno ščitijo njihove poslovne interese).

Povzeto tudi po: sta.si