Glasbene založbe so v zadnjih letih močno prilagodile način svojega delovanja, saj so se morale prilagoditi razvijajočem se digitalnem trgu. Danes imajo potrošniki v EU takojšen dostop do več kot 43 milijonov skladb s pomočjo približno 200 legalnih digitalnih storitev. Prihodki evropske glasbene industrije so se v letu 2015 zvišali za 14,2 odstotka in po obsegu prehiteli fizične nosilce zvoka, kot so zgoščenke in vinilne plošče. Digitalni prihodki predstavljajo 34 odstotkov vseh glasbenih prihodkov v Evropi in znašajo več kot 1,5 milijarde evrov.

Glasbene založbe so se v preteklih letih morale prilagoditi vedno večji uporabi digitalnih storitev in glasbeni trg se je v Evropi po letih krize stabiliziral. V zadnjih dveh desetletjih je trg močno padal, tudi za 32 odstotkov na letni ravni, v letu 2015 pa je rasel z 2,3-odstotno stopnjo. Digitalni trg je v letu 2015 predstavljal 34 odstotkov prihodkov glasbene industrije v Evropi in je bil težek več kot 1,5 milijarde evrov.

Glasbena digitalizacija Evrope
Delež digitalno dostopane glasbe po Evropi raste. Na Švedska ta znaša kar 68 %, na Danskem 57 %, nato sledijo Irska (malo manj kot 50 %), Velika Britanija (44 %), Finska (40 %), Španija (38 %) in Nizozemska (36 %). Prav tako so po članicah Evropske unije dosegljive mnoge digitalne glasbene platforme: Deezer in Google Play v 28 državah, Apple Music in iTunes v 27, Tidal v 26 in Spotify v 25.

Vodi pretočna glasba
Med digitalnimi storitvami je daleč najbolj priljubljena pretočna glasba, ki ima v Evropi kar 28 milijonov uporabnikov. Na Švedskem streaming predstavlja 97 % digitalnega trga, na Nizozemskem in Španiji po 84 %, na Slovaškem 79 %, na Poljskem 74 %. Trgi, kot sta Nemčija in Irska, ostajata usmerjena na prenose glasbe, kar kaže na različne želje uporabnikov.

Rast zaradi vlaganj v glasbo
Založbe so glavni investitorji v glasbi, saj za nove projekte letno porabijo več kot 4,1 milijarde evrov.
Glasbena industrija veliko sredstev vlaga v lokalne umetnike, kar se odraža v priljubljenosti ustvarjalcev. Tako je npr. od 10 najbolj prodajanih albumov kar 9 lokalnih na Finskem, Franciji, Italiji in Španiji, po 8 na Hrvaškem in na Češkem, 7 pa v Nemčiji. Poleg lokalnega repertoarja potrošniki v Evropi poslušajo tudi veliko drugih evropskih ustvarjalcev, kar spodbuja kulturno raznolikost in zdrav glasbeni trg.

Več o trendih preberite na spletni strani Združenja fonogramske industrije Slovenije ZFIS.