Piratstvo je v sodobni zgodovini velik problem. Največ izpada prihodka predstavlja predvsem v kulturi, številke v Sloveniji so zaskrbljujoče. Po mnenju Saše Lušića, generalnega sekretarja Združenja imetnikov pravic (ZIP), Slovenija zaradi piratstva trpi tudi veliko izgubo delovnih mest in davčnih prihodkov. Kakšne so možne rešitve?

Za približanje legalne uporabe intelektualne lastnine bodo pri ZIP skušali poskrbeti predvsem z osveščanjem uporabnikov, saj menijo, da represija ni pravilna rešitev. Za osveščanje bodo problematiko uporabnikom poskusili približati na več dogodkih. Prvega med njimi je predstavljala sredina novinarska konferenca.

Preden se je debata razvila predvsem v smer piratstva v kulturi, je zbrane nagovoril minister za kulturo Tone Peršak. Peršak upa, da bo takšnih dogodkov v bližnji prihodnosti še več. Prisotne je nato nagovoril še Aleš Ojsteršek z ministrstva za izobraževanje in predstavil sporazum o fotokopijah v šolstvu ter poudaril, da je bil sporazum velik korak k osveščanju mladih o pomenu intelektualne lastnine. Stanje bodo po njegovih napovedih še izboljšali in tako pripomogli k zmanjšanju piratstva.

Piratstva je v Sloveniji ogromno
Slovenija je pri nelegalni uporabi avtorskih del v samem vrhu držav Evropske unije, kar je zaskrbljujoče. Večino piratstva v Sloveniji predstavljajo pretoki glasbenih in filmskih vsebin s spleta, ki jih je najlažje predstaviti s podatki. Številke so zastrašujoče. S slovenskih IP naslovov je bilo v lanskem letu zabeleženih več kot 100 milijonov obiskov na internetu (24 milijonov na področju glasbe in 78 milijonov na področju filma). A realne številke so še višje, saj obisk predstavlja 30 minutno aktivno pretakanje vsebin. To pomeni, da si lahko uporabnik zaradi vse hitrejšega in zmogljivejšega interneta, v tem času na nelegalen način »priskrbi« zares ogromno število del.

Saša Lušić je med drugim izpostavil piratsko spletno stran partis.si, ki ima na mesec kar 7 milijonov obiskov in beleži ogromne prihodke s strani spletnega oglaševanja. Večina podjetij, ki se oglašujejo na spletni strani za to sploh ne ve, ker so oglaševani preko avtomatiziranega Googlovega sistema. Pri ZIP so nekatera podjetja o takšnem oglaševanju obvestili in jih pripravili do tega, da so svoje oglase umaknila.

Po Lušićevem mnenju je piratstvo v Sloveniji postalo nekaj samoumevnega tudi zaradi tega, ker je kvalitetna legalna ponudba na voljo šele nekaj let. Prav z razširitvijo te ponudbe in z iskanjem sistemske rešitve preprečevanja piratstva, pa je lahko boj učinkovit. Zaenkrat negativnih posledic za nelegalno uporabo avtorski del ni, vzor pa vidi v Italiji ali Nemčiji.

»Prave rešitve so zagotovo izobraževanje in osveščanje uporabnikov spleta, da so avtorska dela intelektualna lastnina posameznika, in da je ustvarjalnost potrebno spoštovati. Ob tem pa je seveda potrebno zagotoviti tudi kakovostne legalne možnosti za spremljanje vsebin na spletu,« je še poudaril Lušić, ki pri reševanju problema pričakuje tudi izdatno pomoč države.

Reševanje na Hrvaškem je primer dobre prakse
Gostja na konferenci je bila tudi direktorica hrvaške kolektivne organizacije Zapraf Maja Vidmar, ki je predstavila, kako se proti piratstvu borijo na Hrvaškem. Tudi tam je zaradi majhne izbire legalnih ponudnikov le-to zelo razširjeno. Kot načrtujejo pri ZIP-u, tudi na Hrvaškem vse moči v boju proti piratstvu usmerjajo predvsem v osveščanje uporabnikov. Po državi organizirajo različne akcije, z izobraževanjem o intelektualni lastnini pa začenjajo že v šolah. V veliko pomoč je tudi zakon o avtorskih pravicah, ki veli, da morajo kolektivne organizacije tri odstotke prihodkov nameniti boju proti piratstvu. Na Hrvaškem so medtem tudi že sprožili kazenski pregon proti eni od nelegalnih strani, česar pri nas še nismo dočakali.

Svoje povedali tudi ustvarjalci
Za konec so svoje mnenje predstavili tudi tisti, ki jim piratstvo predstavlja največ sivih las. Glas glasbenikov je predstavljal Nikola Sekulović, ki opozarja, da se je treba zavedati, da je desetina evropske ekonomije povezane s kulturo. Ker je zavest nizka in se kulture ne razume kot gospodarstva, se piratstva predvsem na področju glasbe in filma ne jemlje resno. To je poudaril pisatelj Miha Mazzini, ki sicer pozdravlja lanski podpis sporazuma glede fotokopiranja avtorskih del v šolah, a ne razume, da sporazuma niso podprle fakultete. Podobnega mnenja sta bila tudi igralec Ludvik Bagari in filmski producent Boštjan Ikovic, ki sta ob predstavljenih številkah pretočenih vsebin jasno spregovorila o izpadu dohodka.