IFPI (Mednarodno združenje fonogramske industrije) v svojem letnem poročilu za leto 2017 ugotavlja rastoče trende v glasbeni industriji. Prihodki so se povišali za 8,1 %, absolutni zmagovalec pa je streaming oz. pretočna glasba. V primerjavi z letom 2016 so se prihodki iz te veje dejavnosti založb povečali za 41,1 %, pri čemer te storitve pri različnih ponudnikih konec lanskega leta uporabljalo že 176 milijonov uporabnikov. 

Leto 2017 je bilo po opažanjih IFPI že tretje leto zapored, ko so prihodki v fonogramski industriji naraščali. Triletni trend je tako lani ohranil pozitivno smer, potem ko so prej 15 let prihodki padali. Globalni trg posnete glasbe je lani povečal svoj obseg za 8,1 % in je znašal 17,3 milijarde dolarjev. Kljub temu ta vsota predstavlja le 68,4 % prihodkov, ki jih je industrija dosegla na svojem vrhu, v letu 1999. IFPI dogajanje v glasbeni industriji sicer spremlja od leta 1997, njen član pa je tudi slovenski IPF.

Streaming absoluten hit
Pretočna glasba oz. pogovorno streaming je v letu 2017 postal absolutni zmagovalec panoge. Prvič je tudi postal največji vir prihodkov fonogramske industrije. Do konca lanskega leta je storitve pretočne glasbe uporabljalo 176 milijonov uporabnikov po vsem svetu (naročniki, ki plačujejo naročnino za storitev), rast glede na leto 2016 pa je bila 41,1-%. Streaming je tako lani prispeval 38,4 % vseh prihodkov v malho fonogramske industrije. Download glasbe (prenos na naprave) je sicer upadel za 20,5 %, akljub temu sta streaming in download v letu 2017 predstavljala 54 % prihodkov panoge.

Upad fizične prodaje, a rast vinilk
Drugačno sliko kaže prodaja glasbe v drugih oblikah – prodaja fizičnih nosilcev zvoka (zgoščenke in vinilne plošče skupaj) je upadla za 5,4 %. Prodaja fizičnih nosilcev je sicer padala na večini trgov, še vedno pa predstavlja 30 % prihodkov fonogramske industrije. Med trgi, ki imajo še vedno velik odstotek tako prodane glasbe, velja izpostaviti Japonsko (72 %) in Nemčijo (43 %). Hit znotraj tega segmenta so vinilne plošče, ki so se v letu 2017 prodajale za 22,3 % bolje kot leto poprej in so predstavljale 3,7 % prihodkov globalnega glasbenega trga.

Napad na rastoče trge
IFPI v poročilu navaja, da je glasbena industrija močno vlagala v svoje varovance – glasbenike, poleg tega pa je opazen trend rasti rastočih trgov. Tako založbe skupaj s ponudniki glasbe (streaming in download) vstopajo na perspektivne trge, kar se kaže tudi v številkah. Prihodki fonogramske industrije v Latinski Ameriki so v letu 2017 zrasli za 17,7 %, v Aziji in Avstraliji pa za 5,4 %.

Problem - »value gap«
V Evropi ostaja glavna težava t. i. »value gap«. Glavno težavo predstavljajo digitalne platforme, na katerih uporabniki sami nalagajo vsebine (User Uploaded Content – UUC), kot sta Youtube in Soundcloud, saj do avtorjev in lastnikov pravic ne delujejo transparentno. UUC platforme, prek katerih se posluša največ glasbe na svetu, namreč ne plačujejo ustreznih nadomestil glede na število uporabnikov. IFPI kot organizacija, ki povezuje pomemben del glasbene industrije, vseskozi opozarja na to težavo; platforme namreč trdijo, da niso odgovorne za vsebino, ki jo njihovi uporabniki nalagajo na svoje profile.

16 : 1 za glasbenike
Platforme, ki spoštujejo pravice in so imele v letu 2015 68 milijonov uporabnikov, so naprimer za uporabo avtorsko zaščitenih del v tem letu plačale 1,8 milijarde evrov, odprte platforme z 1 milijardo uporabnikov pa le 571 milijonov evrov. Spotify je v letu 2015 na uporabnika ustvaril 16 evrov, namenjenih imetnikom pravic, medtem ko YouTube le 1 evro.

Celotno poročilo je na voljo tukaj. 

Vir: ifpi.com