5. julija 2018 je Evropski parlament obravnaval predlog direktive o enotnem digitalnem trgu, vendar je bil zaradi agresivnega nasprotovanja določenih civilnih gibanj, internetnih gigantov in nekaterih političnih struj zavrnjen. Zato ga bodo parlamentarci ponovno obravnavali 12. septembra. Slovenski ustvarjalci podpirajo direktivo in z željo po predstavitvi argumentov za njo ta petek ob 11.00 v Klubu Maximarket pripravljajo okroglo mizo v sodelovanju s Slovensko tiskovno agencijo.

Slovenski ustvarjalci podpirajo DSM direktivo, saj ustvarja pravičnejše spletno okolje. Ureja uporabo glasbe, avdiovizualnih in knjižnih vsebin na portalih, ki dajejo javnosti na voljo vsebine, naložene s strani njihovih uporabnikov. Obenem ureja digitalno reprodukcijo v izobraževalnih ustanovah, za ustanove kulturne dediščine pravico do uporabe del, ki niso več na trgu, in določene digitalne pravice časopisnih založnikov.

Pridite na okroglo mizo
Ker se nasprotniki direktive oglašajo s shodi po Evropi, želijo združeni slovenski ustvarjalci javnosti pojasniti, zakaj podpirajo direktivo. Žal se pojavlja veliko neresnic o vplivih direktive, zato združeni slovenski ustvarjalci ta v petek, 31. avgusta, ob 11.00 uri vabijo na okroglo mizo Slovenske tiskovne agencije (STA) v Klub Maximarket, kjer bodo javnosti in slovenskim evropskim poslancem predstavili prednosti, pa tudi nekatere slabosti direktive. V debati bo sodeloval poročevalec direktive, evropski poslanec Axel Voss, tuji gostje iz združenj ustvarjalcev, predstavniki nasprotnikov direktive, povabljeni so tudi slovenski evropski poslanci.

Izkoriščevalski YouTube
Določeni ponudniki internetnih storitev, kot denimo Googlov YouTube, namreč izkoriščajo kreativne vsebine, tako da svojim uporabnikom dovolijo nalaganje vsebin (glasbe, filmov, knjig) na svoje strani, potem pa služijo s predvajanjem oglasov, ki si jih ogledajo ljubitelji teh vsebin na njihovih platformah. Te platforme z "uporabniško naloženimi vsebinami" so postale največji ponudniki glasbenih, filmskih in literarnih storitev, vendar ustvarjalcev ne plačujejo pod pretvezo, da za vsebino, ki jo na njihove strani naložijo uporabniki, niso odgovorne. S tem imajo odločilno prednost pred plačljivimi AV ponudniki, kot sta denimo Apple in Deezer, ki za ponujene AV vsebine plačujejo avtorske pravice, saj se uporabniki raje odločajo za YouTube. Tako kot je plačevanje avtorskih pravic urejeno v založništvu, pri javnem predvajanju glasbe v lokalih in filmskih vsebin na elektronskih medijih, tako DSM direktiva ureja plačevanje avtorskih pravic na spletu, zato jo slovenski ustvarjalci podpirajo.

Za uporabnike brez sprememb
13. člen predloga direktive, ki sproža največ polemik, določa, da "naj ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo in dajejo na voljo javnosti varovana dela, ki so jih naložili njihovi uporabniki, poskrbijo za učinkovite sporazume z imetniki pravic za uporabo njihovih del", sicer pa naj tovrstna dela odstranijo s svojih platform, pri čemer ostajajo te storitve še vedno brezplačne za njihove odjemalce, torej nas, uporabnike. Tako obravnavo predvideva že Bernska konvencija, osnova varstva avtorskih del, ki so jo sprejele vse države sveta. Gre za temeljno načelo avtorskega prava, izključnost avtorske pravice, ki daje ustvarjalcu možnost, da rabo svojega dela, če presodi, da zanjo ni pravično honoriran, tudi prepove. S tega vidika je bojazen pred tako tako imenovanimi upload filtri povsem odveč, saj se ti že ves čas uporabljajo, ko gre za vsebine, ki jih ustvarjalci ne želijo objaviti na spletu.

Direktiva ne omejuje svobode govora ali uvaja cenzure
Presenetljiv je odziv nekaterih političnih in civilnih organizacij, ki sistematično in agresivno nastopajo proti direktivi s parolami v smislu "ukradli nam bodo internet" in #saveyourinternet, kot da bi šlo pri direktivi za omejevanje svobode govora ali celo cenzuro, ne pa za poskus regulative določenega segmenta človekovega delovanja. Direktiva ne zadeva prosto dostopnih spletnih enciklopedij, kot je Wikipedia, satiričnega izražanja, kot so memi, političnih komentarjev posameznikov, sploh pa ne linkov oz. povezav do vsebin, kot bi radi predstavili nasprotniki direktive.

Slovenski poslanci in javnost pa …
Slovenske ustvarjalce čudi izid glasovanja slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu, ki so vsi razen enega glasovali proti predlogu oz. se vzdržali, četudi so se v preliminarnih posvetovanjih o prizadevanjih slovenskih in evropskih ustvarjalcev izrazili pozitivno. Zaskrbljujoče je tudi to, da je medijski odziv v Sloveniji odražal večinoma le stališča nasprotnikov predloga (še celo osrednje informativne oddaje TV SLO, ki bi morale odražati različna stališča v zvezi z aktualnim dogajanjem, so gostile le nasprotnike direktive, ki tudi sicer delujejo v korist velikih internetnih ponudnikov oziroma jih ti najemajo, da javno ščitijo njihove poslovne interese).

Previdno pri interesih nasprotnikov direktive
Ponudniki glasbenih storitev in filmskega streaminga (vselej govorimo o legalnih platformah, direktiva ne ureja ilegalnega prenosa varovanih vsebin) si želijo čim nižjih stroškov, torej minimalnega plačila za uporabo in predvajanje AV del ter čim višji donos, ki ga na podlagi teh avtorskih del iztržijo s prodajo oglasov. Zato si želijo ohraniti status quo in preprečiti sprejem direktive. Naprezanja nekaterih civilnih gibanj in določenih političnih struj lahko razumemo kot perfidno manipulacijo s strani internetnih gigantov, ki se jih je prijela kratica GAFA (Google, Amazon, Facebook, Apple) oz. Big Tech (tehnološki giganti). Tehnološki giganti so tisti, ki finančno ali logistično podpirajo tako imenovane svobodomiselne politične in civilne pobude, ki se zavzemajo, da bi bilo na spletu vse brezplačno. To vselej počnejo pod krinko grožnje, da bo v nasprotnem primeru svobode interneta konec.

30 milijonov za lobiranje proti pravicam ustvarjalcev
Združeni slovenski ustvarjalci, ki skupaj zastopamo preko 10.000 filmarjev, glasbenikov, književnikov, gledališčnikov, znanstvenikov, likovnikov in novinarjev, pozivajo javnost, naj ne naseda demagogiji internetnih velikanov. Ti si skušajo oplemenititi in povečati dobiček s pomočjo nekaterih svobodomiselnih strank, ki jih zlorabljajo kot svojo medijsko krinko, in na račun ustvarjalcev, ki jih s svojim enormnim kapitalom zlahka preglasijo. Samo eden od internetnih velikanov je za lobiranje proti direktivi porabil preko 30 milijonov evrov!

Podpisniki izjave za javnost so:
ZIP, Združenje imetnikov pravic Slovenije
Društvo Filmski producenti Slovenije
Društvo slovenskih režiserjev
Združenje filmskih snemalcev Slovenije
Združenje fonogramske industrije Slovenije
Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije
Sindikat Glosa SKG
Društvo slovenskega animiranega filma
SiPA, združenje za zaščito interesov glasbenih založnikov
DNS, Društvo novinarjev Slovenije
AIPA, Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k.o.
IPF, Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o.
Združenje SAZAS k.o.
SAZOR, Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja, k.o.
ZAMP, Združenje avtorjev Slovenije, k.o.