Sredi marca je potekal 43. Stalni odbor WIPO za avtorsko in sorodne pravice (SCCR), kjer je bilo ponovno veliko časa namenjenega razpravam na temo “Izvajalske pravice v digitalnem okolju”. WIPO že osem let zapored razpravlja o tem vprašanju, še posebej o pomanjkanju pravičnega plačila glasbenikom za pretakanje njihove glasbe. Rešitve še niso našli, vendar se je SCCR odločil, da ne bo prekinil razprav in bo organiziral dodatno srečanje ob koncu leta.

Razprave so se razmahnile, ko so se nacionalni delegati zbrali na panelu o nepravičnem nagrajevanju izvajalcev v digitalnem okolju. V razpravi, ki jo je moderiral John Smith (FIM), so predstavniki izvajalcev podrobneje opisali specifične težave, ki jih imajo izvajalci pri doseganju poštenega plačila od pretakanja glasbe. Predvsem pravica dajanja na voljo javnosti. Za izvajalce je pretakanje licencirano v okviru pravice do dajanja na voljo javnosti, pravice, ki se skoraj vedno prenese na založbe in izvajalcem ne omogoča (v nasprotju s položajem avtorjev), da prejmejo kakršno koli nadomestilo prek svojih organizacij za kolektivno upravljanje pravic.

Agnieszka Parzuchowska-Janczarska (SCAPR) je dodala, da je "pomembno, da z vsemi delegacijami WIPO delimo naše izkušnje s pravicami izvajalcev za dajanje na voljo na zahtevo", in da je jasno, da izključna pravica ne deluje in ni primarna za pravično nagrajevanje umetnikov.

Ioan Kaes (AEPO-ARTIS) je pozval WIPO, naj zagotovi rešitev in uporabi svojo avtoriteto za spodbujanje držav po vsem svetu k izvajanju predpisov, ki bi vsem izvajalcem – tako v glasbenem kot avdiovizualnem sektorju – zagotovili pošteno plačilo: “Teh zadnjih 8 let je WIPO vložil veliko truda v analizo specifične situacije glasbe v digitalnem okolju. Izdelal je več študij in zagotovil prostor za razprave. Čas je, da se odločijo, kaj bodo storili s temi informacijami. Na WIPO je, da prizna negotov položaj, v katerem so izvajalci, in nujno pripravi priporočila, kako zagotoviti njihovo pravico do plačila.«

Razprave so se nato nadaljevale z obsežno informativno sejo, na kateri so predstavniki založb, platform za pretakanje in platform družbenih medijev razložili svoje poglede na to, kako pretakanje koristi njihovi industriji.

Garrett Levin (DiMA) je izjavil, da "storitve pretakanja izplačajo približno 70 % prihodkov, ki jih prinesejo potrošniki, s čimer izplačajo višji odstotek licenčnin kot v bistvu kateri koli drug distribucijski model, znan v glasbeni industriji" in dodal, da odgovor ni v iskanju dodatnih licenčnin od teh storitev z vstavljanjem drugih posrednikov ali neučinkovitosti v sistem, v katerem se že izplačujejo znatni zneski licenčnin.

Najbolj slišani pa so bili glasovi prisotnih umetnikov. Avtorje, izvajalce in njihove predstavnike je k delitvi izkušenj povabila tudi WIPO. In njihovo sporočilo je bilo jasno.

Španski glasbenik Nacho Garcia Vega je poudaril, da so »glasbeniki vedno sprejemali tehnologijo. Vedno smo šli z roko v roki z novimi tehnologijami. Toda založbe nas že od začetka skušajo prepričati, da pretakanje nadomešča prodajo glasbe, in uporabljajo pogodbe, ki pretakanje obravnavajo kot prodajo,« in dodajajo, da si nove tehnologije zaslužijo nove mehanizme nagrajevanja.

AEPO-ARTIS se je delegacijam zahvalil za njihovo podporo, vendar jih je pozval, »naj se zavežejo, da bodo nujno in takoj začeli delati na konkretnih priporočilih o tem, kako narediti obstoječi pravni okvir učinkovitejši, in zlasti zagotoviti smernice o dodatnih ukrepih za zagotovitev, da člen 10 WPPT lahko deluje kot pravna podlaga, ki učinkovito nagrajuje izvajalce, ko se njihovo delo uporablja na spletu, in ki jim omogoča neposreden odnos s platformami prek njihovih lastnih organizacij za kolektivno upravljanje pravic.«

Ob zaključku zasedanja je bilo dogovorjeno, da se v letu 2023 organizira dodatni tridnevni Stalni odbor, kjer bo prednostna vsebinska razprava, en cel dan pa bo namenjen prav točki Izvajalske pravice v digitalnem okolju.