Odbor ministrstva za gospodarstvo je prejšnji teden potrdil osnutek zakona o implementaciji direktive CDSM 2019/790, s čimer se je skupno število držav, ki so implementacijo zaključile, povzpelo na skoraj 17.

AEPO-ARTIS z veseljem ugotavlja, da se Slovenija pridružuje naraščajočemu seznamu evropskih držav, kot so Španija, Belgija, Italija, ki izvajalcem priznavajo pravico do pravičnega nadomestila za pretakanje. Slovenski osnutek takšno pravico uvaja slovenskim igralcem.

Enako pomembno je, da to pravico dobijo tudi slovenski glasbeniki.

V trenutku, ko se skladba predvaja na radiu, vsi glasbeniki, ki so sodelovali pri tem posnetku, dobijo pravično nadomestilo. Če pa se ista pesem predvaja na platformi za pretakanje, kot je Spotify, ni treba plačati pravičnega nadomestila. Zakaj ta razlika? Za poslušalca so pravne tehnične podrobnosti poslušanja pesmi na radiu ali na Spotifyju nepomembne. Želijo uživati ​​v glasbi in verjamejo, da so izvajalci pošteno plačani. Zato je logično, da se uzakoni pravica do pravičnega nadomestila za pesmi, predvajane tudi na Spotifyju, ne le za pesmi, predvajane na radiu.

To še posebej velja, ker je cilj platform, kot je Spotify, nadomestiti radio. Priljubljenost teh platform še naprej narašča, vendar ni zajamčene plačilne obveznosti za vse glasbenike.

Ko je pesem predvajana na Spotifyju, je to pravno opredeljeno kot dejanje "dajanja na voljo" in žal trenutno ni evropske pravne obveznosti plačila pravičnega nadomestila za takšno dajanje na voljo. Kljub temu je več držav članic EU odpravilo to anomalijo in v svojo nacionalno zakonodajo uvedlo pravico do pravičnega nadomestila. Predlog, ki ga je odobril Odbor za gospodarstvo to priznava, ko gre za izvajalce v avdiovizualnem sektorju. Uvaja nadomestilo, ko se njihovo delo predvaja na platformah, kot sta Netflix ali HBO. Nerazumljivo je, da tega ne uvaja tudi za glasbene nastope.

Še posebej, ko glasbeni izvajalci zahtevajo enakopravno obravnavo. Ravno prejšnji teden je bila objavljena študija, ki jo je objavila Mednarodna organizacija umetnikov, ki je pokazala, da je bilo 87,5 % glasbenikov nezadovoljnih z nadomestilom, ki so ga prejemali za pretakanje. Proti uvedbi pravičnega nagrajevanja za rešitev tega problema je bilo le 8,5 % glasbenikov.

Zdaj bo o tem osnutku odločala plenarna seja slovenskega parlamenta. AEPO-ARTIS upa, da bodo slovenski poslanci pravočasno spoznali, da lahko gre za uvedbo nove diskriminacije.

V celoti podpirajo uvedbo pravice do pretočnega nadomestila, ki jo je predlagal parlament, vendar želijo, da bi se uporabljala za vse kategorije izvajalcev.