Začetek leta 2019 je bil odločen. Ženski. Zastopanost žensk v glasbeni industriji je namreč v vseh evropskih državah zelo nizka. V kolektivnih združenjih sodelujočih držav ženske predstavljajo 20 % ali manj vseh registriranih skladateljev in avtorjev pesmi. Zaslužki žensk so še nižji, manj pa so zastopane tudi na vodstvenih položajih v celotni industriji in na festivalskih odrih. MENT Ljubljana se je kot prvi festival v regiji pridružil mednarodni kampanji Keychange, ki vlaga v vzhajajoče ženske talente in spodbuja festivale k podpisu zaobljube o 50:50 spolni uravnoteženosti do leta 2022. Med 30 januarjem in 1. februarjem je na ljubljanskih festivalskih prizoriščih MENT-a nastopilo kar 75 nastopajočih. Poleg konferenčnih gostov in vsebin so organizatorji v sodelovanju z novoustanovljenim Regionalnim združenjem neodvisnih proizvajalcev fonogramov RUNDA, gostili predstavitev streaming platforme Spotify.

Vse moči glasbenega posla so bile usmerjene predvsem v eno točko: k izboljšanju položaja avtorskih pravic v digitalni dobi oz. k sprejetju Direktive o avtorskih pravicah.

V začetku februarja so Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija dosegli načelno politično soglasje o Direktivi. Dogovor o posodobitvi avtorske zakonodaje EU je bil po oceni poročevalca za direktivo Axla Vossa (EPP) pomemben korak na poti k izboljšanju položaja, v katerem je nekaj podjetij ogromno zaslužilo, ne da bi plačalo ustvarjalcem in novinarjem za uporabo njihovih del.

20. februarja je IPF k.o. v sodelovanju z IFPI v Ljubljani pripravil regionalno konferenco predstavnikov kolektivnih organizacij in glasbenih založb, ki so članice IFPI, neprofitne mednarodne organizacije proizvajalcev fonogramov, ki združuje okoli 1300 tovrstnih organizacij s celega sveta. Celodnevna konferenca, ki so se je udeležili predstavniki kolektivnih organizacij in založniki z območja Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Albanije in Bolgarije, je bila odlična priložnost za izmenjavo izkušenj med udeleženci, saj se stanje upravljanja sorodnih pravic med posameznimi državami še vedno zelo razlikuje.

Pomlad se je začela z jubilejno, že 20. edicijo Orto Festa. V svoji zgodovini je gostil že več kot 500 glasbenih skupin in izvajalcev in je edinstven slovenski klubski festival, namenjen vsem generacijam ljubiteljev kvalitetne glasbe, tudi tiste, ki pogosto nima prostora v medijih. Orto Fest je specifičen tudi po tem, da poteka skoraj nepretrgoma mesec dni.

Na povabilo slovenskih kolegov so v Ljubljani, v času, ko je bila EU pred sprejemom Direktive, evropski avdiovizualni avtorji spregovorili o njeni implementaciji. Udeleženci so se strinjali, da bo pomenila priložnost za višje spoštovanje njihovega dela in s tem tudi primerno višje plačilo.

In potem je bila, konec marca, direktiva le potrjena!

Evropski poslanci so na glasovanju na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 348 glasovi za in 274 proti podprli direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Konec aprila je v ambientu Golf hotela Grad Mokrice potekalo poslovno druženje nekaterih držav članic SCAPR (The Societies Council fort he Collective Management of Performers Rights), krovne organizacije kolektivnih izvajalskih organizacij. Predstavniki Hrvaške, Srbije, Makedonije in Slovenije, pri nas organizaciji IPF k.o. in AIPA k.o., so imeli tako možnost, da se pogovorijo o aktualnih temah, problemih in predvsem možnostih za reševanje le-teh, glavni namen pa je seveda uspešna mednarodna izmenjava nadomestil izvajalcem.

Pomlad je prinesla izredno pomemben korak, verjetno največji na tem področju v skoraj 25 letih. V dobro skupnemu cilju so se združile vse slovenske kolektivne organizacije. DRUŠTVO KOPRIVA je z vsemi kolektivnimi organizacijami, ki že imajo dovoljenje Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) za delitev zbranih nadomestil iz naslova pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP, sklenilo sporazum o članstvu v društvu. S tem je bila odpravljena pomembna prepreka na poti do pridobitve dovoljenja za zbiranje omenjenih nadomestil. Pridružene kolektivne organizacije (ZDRUŽENJE SAZAS k.o., ZAMP - ZDRUŽENJE AVTORJEV SLOVENIJE, k.o., IPF, k.o. ter AIPA, k.o.) so se v podpisanem sporazumu, ki so ga naslovili na URSIL, na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in na Direktorat za notranji trg, zavezale, da bodo v primeru podelitve dokončnega in pravnomočnega dovoljenja dale DRUŠTVU KOPRIVA polnopravno pooblastilo za upravljanje zgoraj omenjenih pravic.

Konec maja je sedem koncertnih prizorišč združilo dve mesti, Maribor in Ljubljano, na jubilejni 35. Drugi godbi. Organizator festivala Zavod Druga godba je združil moči s tremi koproducenti. V Ljubljani Cankarjev dom in Kino Šiška, prvič pa tudi Narodni dom v Mariboru. Na festivalu je sodelovalo tudi šest organizacij iz partnerskih mest v Evropi: iz Birminghama, Dublina, Helsinkov, Lodža, Londona in Lyona. Te so skupaj z Drugo godbo oblikovale program in pripravile glasbeno konferenco, oboje kot prvo dejanje skupnega projekta, ki ga podpira program Ustvarjalna Evropa.

15. aprila še zadnjič in dokončno potrjena Direktiva o avtorskih pravicah na digitalnem trgu (Copyright), ter Direktiva o radiofuziji in retransmisiji (SatCab), ki sta jo sprejela Svet in Evropski parlament konec lanskega leta, sta bili tudi uradno objavljeni, vse države članice pa imajo dve leti časa, da oba dokumenta implementirajo v svoje delovanje.

Petič zapored so se 30. maja srečali izvajalci, avtorji, novinarji ter drugi aktivisti v glasbeni mašineriji na podelitvi nagrad Zlata piščal. Društvo Zlata piščal je s pomočjo akademije, ki je ocenjevala leto 2018, podelilo pet nagrad. Skladba leta 2018 je postala Meddrevesa Siddharte, ki je postala tudi izvajalec leta, hkrati pa si je za album Nomadi prislužila naziv album leta. Novinca leta 2018 sta po mnenju akademije Zala Kralj & Gašper Šantl, nagrado za življenjsko delo pa je prejel Janez Bončina Benč.

Dogodek je še toliko bolj pomemben in dobrodošel, ko na kratko povzamemo informacijo IPF, ki jo je pred podelitvijo in okroglo mizo predstavil direktor Viljem Marjan Hribar, da v statistiki lanskega leta o predvajanju glasbe na slovenskih radijskih programih med prvimi dvajsetimi skladbami ni niti ene slovenske. Najboljša je bila Alya, ki je s pesmijo Srce za srce na 25. mestu lestvice postala največkrat predvajana slovenska skladba leta 2018.

Vse organizacije - plesne šole, klubi in druge ustanove v katerih se poučuje ples – so bile v mesecu juliju obveščene o sklenjenem sporazumu s Plesno zvezo Slovenije. Novi skupni sporazum je dokaz, da se z upoštevanjem argumentov obeh strani lahko sklene dogovor, ki prinaša obojestransko zadovoljstvo in je še utrdil sodelovanje s PZS.

29. julija se je IPF k.o. razveselil pošte, prejete s strani Urada RS za intelektualno lastnino, s katero so ga kot stranskega udeleženca obvestili, da je bilo Društvu KOPRIVA izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Tako je bila po desetih letih končno zapolnjena velika praznina in bodo tako izvajalci in proizvajalci fonogramov prejeli del, ki jim pripada iz naslova zbranih nadomestil.

Regionalno združenje neodvisnih založb z Balkana – RUNDA je novembra v Kinu Šiška organiziralo mednarodno glasbeno konferenco. Srečanje in predavanja so bila prvenstveno namenjena založnikom, glasbenikom in vsem, ki jih zanima digitalna glasbena distribucija, v ospredje pa so bile postavljene spletne glasbene platforme in izzivi, ki jih je na glasbeni teritorij prinesla digitalizacija. Runda Digital Day se je odvijal tako v Ljubljani kot tudi v Zagrebu in Beogradu.

Novembra so se zgodili tudi manj prijetni dogodki …

Ustavno sodišče RS je odločilo razveljavitev zakonske določbe Zakona o medijih v primeru zasebnih radijskih postaj, ki je predpisovala obvezen delež slovenske glasbe. To bo imelo velik vpliv na imetnike pravic na slovenskih skladbah, ki so že tako težko našli mesto v globaliziranem svetu. Z odločitvijo se je zlomila že tako tanka rešilna bilka, ki jim je dajala vsaj nekaj upanja, da bo njihov glas tudi slišan.

Ustavna odločba je kljub temu lepa priložnost, da se rešitev na novo definira in da se področje dokončno in v dobro vseh uredi z novim zakonom o medijih, vendar pa mora država z več zagnanosti podpreti slovensko kulturo in slovenske avtorje, umetnike in ustvarjalce.

Kljub temu, da se po podatkih analize, ki jo je pripravil in objavil Urad Evropske unije za intelektualno lastnino o kršitvah avtorskih pravic na spletu v EU, obseg digitalnega piratstva zmanjšuje, je to še zmeraj pereča tema, ki se ji je potrebno aktivno posvečati tudi v 2020.

Tik pred koncem leta so tri največje belgijske kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic, Sabam, PlayRight CVBA in Simim, podpisale konvencijo o kolektivnem zbiranju nadomestil, povezanih z glasbo, na belgijskem ozemlju. To je že dvanajsti primer odličnega sodelovanja med kolektivnimi organizacijami, ki je pripeljal do skupnega upravljanja pravic. Gre za pomembno odločitev o t.i. skupni položnici, s katero bo olajšano delo za vse uporabnike repertoarjev, predvsem pa bodo s tem bistveno zmanjšali stroške poslovanja. Gre za model dobrega sodelovanja, ki bi se ga morali poslužiti tudi v drugih evropskih državah.