Vir: sta.si

Odbor DZ za gospodarstvo je na nujni seji opravil drugo obravnavo predlogov obeh zakonov, ki se nanašata na uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic.

Sprejel je več dopolnil k obema zakonskima predlogoma, ki so jih pripravile koalicijske poslanske skupine Gibanje Svoboda, SD in Levica, med njimi k prvemu eno vsebinsko.

Noveli zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju teh pravic, s katerima želijo v slovenski pravni red prenesti določila dveh evropskih direktiv, so pripravili na ministrstvu za gospodarstvo. Urejata področja avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu ter pravila izvrševanja tovrstnih pravic za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in določene prenose televizijskih ter radijskih programov.

Kot je v uvodu povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan, je avtorska zakonodaja najtežja, s katero se na ministrstvu spoprijemajo. Spomnil je, da sta bila predloga dvakrat dana v javno objavo ter trikrat v medresorsko usklajevanje. Da se stvari kljub temu niso premaknile naprej, je po njegovi oceni krivo tudi, da v Sloveniji nimamo sprejete strategije varovanje intelektualne lastnine, s čimer se bodo začeli ukvarjati jeseni.

S sprejetjem obeh zakonov želijo po Židanovih besedah preprečiti, da bi Slovenijo doletela kazen. Zaradi zamude pri prenosu direktiv je prejela dva opomina iz Bruslja, za odgovor na drugi opomin pa ji je Evropska komisija odobrila podaljšanje do 19. oktobra letos. Ob tem je dal zavezo, da bodo takoj po sprejetju obeh novel zakonov znova "odprli stvari" ter da bodo poleg priprave strategije varovanja intelektualne lastnine takoj formulirali medresorsko skupino, v kateri bodo tudi deležniki na tem področju, z željo, da pridejo vsaj do nekaterih uskladitev.

Kot je še povedal Židan, zakonodaja temelji na tem, da je avtorsko delo lastnina in da ima avtor do te lastnine pravico. "V javnem interesu včasih pride do omejitve lastnine, a morate razumeti, da vlada in ministrstvo ne more privoliti v razlastitev avtorja," je poudaril.

Na seji so svoja stališča osvetlili predstavniki številnih združenj in društev. Med drugim je bilo slišati očitke, da se tako pomembnega zakona ne sprejema po nujnem postopku, da je predlagatelj v velikem obsegu prepisal direktivi v zakonska predloga, čeprav implementacija ne pomeni prepisa. Z akademske sfere je prišlo tudi opozorilo, da je treba, če želimo slediti evropskim smernicam odprte znanosti, zagotoviti prosto rabo gradiv v izobraževalnem procesu brez plačila nadomestila.

Na drugi strani zakonska predloga pozdravljajo v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk, Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev, društvu Filmski producenti Slovenije, Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije – IPF in kolektivni organizaciji Aipa. Ob tem je bilo slišati opozorilo, da je nujna takojšnja implementacija zakonodaje v praksi.

Židan je pojasnil, da je bilo v zadnjih dveh letih v pripravo novel vloženega veliko truda, da pa je osnovna težava v tem, da ni enotnega stališča, kaj intelektualna lastnina je. Zgolj prevesti direktiv po njegovih besedah ni bilo mogoče, tudi zato, ker mestoma ne dajeta jasnih navodil. Kot legitimno pa je označil razpravo o tem, kako v šolstvu, na področju znanosti in raziskovanja razumeti javni interes in kako odprt prostor. Ob tem je poudaril, da ne gre enačiti javnega, odprtega prostora s pravico neplačila. Kot je še povedal, dopolnilo, ki ga k prvemu zakonskemu predlogu predlaga koalicija in ki je tudi edino vsebinsko, glede uveljavljanja pravice v šolskem prostoru predvideva prehodno obdobje do septembra 2024. V tem času bo mogoče tudi pripraviti ustrezne pravne podlage in stvari testirati.