Foto: Marko Feist

Na božični večer se je v 91. letu starosti poslovil Mojmir Sepe, za seboj pa zapustil več kot 400 avtorskih skladb in 600 priredb, za katere smo neizmerno hvaležni. Poletna noč, Bele ladje, Zemlja pleše, Brez besed, Pridi, dala ti bom cvet, Med iskrenimi ljudmi so le nekatere od njegovih zimzelenih skladb.

Rodil se je v Črni na Koroškem, na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral klavir in trobento, bil trobentač pri Plesnem orkestru Radia Ljub­ljana in se ves predal džezu in svingu. Pozneje je ustanovil lastno zasedbo, s katero je nastopal na džezovskih festivalih. Bil je dirigent in skladatelj različnih zvrsti, od šansonov do popevk, gledaliških songov in filmske glasbe, uveljavil se je kot glasbeni aranžer. Dvakrat je sodeloval na Eurosongu, leta 1966 je njegovo Brez besed zapela Berta Ambrož, leta 1970 v Amsterdamu pa Eva Sršen Pridi, dala ti bom cvet. Od leta 1970 do upokojitve je bil urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana.

Sepe je ustvaril skladbo Poletna noč, ki jo je zapela Marjana Držaj in danes velja za neuradno himno slovenske popevke. Marjana je z njo postala legenda, Mojmir Sepe pa oče slovenske popevke.

Njegova žena je bila priznana slovenska popevkarica Majda Sepe, hči pa ena prvih slovenskih režiserk in scenaristka Polona Sepe, obe sta že pokojni.

Mojmir Sepe je za Onaplus letos septembra med drugim povedal: »Do približno 85. leta sem bil še aktiven, počel sem vse mogoče, spravili so me tudi dirigirat, čeprav sem bil že malce naglušen, kar je precejšen škandal, a bog se usmili.«

Izgubili smo še enega velikega človeka.