V letu 2020 so pri Kreativnem centru Poligon in Centru za kreativnost spomladi in jeseni merili vpliv epidemije covida-19 na življenje in delo glasbenih ustvarjalcev, tehničnih sodelavcev, producentov in organizatorjev glasbenih dogodkov, neodvisnih delavcev ali zaposlenih v javnih ustanovah, itd. V obeh raziskavah skupaj je sodelovalo prek 3100 kulturnih in kreativnih delavcev.

Ker so številne dejavnosti v kulturno - kreativnemu sektorju še vedno zaprte, merijo še tretjič.

Tokrat se osredotočajo na pregled poslovanja in življenja v letu 2020 in v prvi tretjini leta 2021. Tako kot lansko leto, bodo tudi izsledke te študije objavili v medijih ter posredovali vsem ključnim odločevalcem in zagovornikom v kulturnem in kreativnem sektorju v Sloveniji in Evropi.

Zbiranje podatkov je anonimno. Izpolnjevanje traja od 10 do 15 minut. V primeru temeljitega odgovarjanja na neobvezna odprta vprašanja lahko tudi dlje. Zopet potrebujejo vsaj 1000 rešenih anket, zato prosijo, da anketo posredujete tudi svojim sodelavcem in kolegom.

ANKETO izpolnite tukaj.

Izsledki ankete, ki je bila izvedena v jeseni 2020

1.578 kulturno-kreativnih delavcev iz vseh ključnih ustvarjalnih podsektorjev je od 29. septembra in do pričetka druge ustavitve življenja v Sloveniji, 25. oktobra 2020, sodelovalo v drugem, jesenskem merjenju, kako covid-19 epidemija vpliva na njihovo delo in življenje.

Tako kot lansko pomlad, so bili tudi v jesensko raziskavo vključili vsi delavci, ne glede na pravni status: študenti, delavci prek avtorskih pogodb, samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki, zaposleni v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah ter zaposleni v javnih zavodih ter tudi neprijavljeni delavci.

Jesenski izsledki potrjujejo spomladanske napovedi o visoki stopnji ogroženosti številnih profilov delavcev in o hitrem slabšanju razmer v sektorju:

1. Promet v kulturno-kreativnem sektorju je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadel za skoraj 40 %. Povprečna vrednost izgubljenih poslov do konca septembra je znašala 16.582 evrov, do konca leta 2020 je dodatni izpad prihodka ocenjen še na 9.540 evrov.
2. Najbolj prizadete panoge so bile identificirane že spomladi: kulturni in kreativni turizem, film in AV, glasba, uprizoritvene umetnosti, fotografija ter moda in oblikovanje tekstilij. V teh panogah se je vsaj trem četrtinam delavcem lanski mesečni prihodek znižal oziroma zelo znižal.
3. 57,7 % delavcev je zaslužilo do 1.000 evrov neto mesečno. Le 17,3 % jih je zaslužilo nad 1.500 evrov. Leta 2020 se je dohodek dvem tretjinam delavcem znižal oziroma zelo znižal. Znižal oziroma zelo znižal se je tudi dohodek v 70 % njihovih gospodinjstev.
4. Skoraj vsak peti delavec dela ni imel, 40 % delavcev ga imelo nekaj, a ne dovolj, in prav tolikšen delež do konca leta dela ni imel zagotovljenega. Tri četrtine vseh delavcev je od pričetka epidemije že dobilo odpoved posla.
5. Najbolj prekarizirani delavci so tudi najslabše plačani in tem delavcem se je v epidemiji zaslužek tudi v največji meri znižal. Zaznano je hitro povečevanje razlik med delavci v javnih, varnejših zaposlitvah in prekarnimi zasebniki.
6. Štirje od desetih delavcev do državne pomoči, čeprav bi jo potrebovali, niso bili upravičeni, oziroma pomoč, ki so jo prejeli, ni zadostovala. Ti delavci so v tretjini primerov zato, da prebrodijo finančno stisko, za posojilo prosili bližnje.
7. 56,8 % anketiranih je vladne ukrepe za pomoč sektorju na petstopenjski lestvici ocenilo kot nezadostne (1), nadaljnjih 28,6 % kot zadostne (2). Delavci so ocenili, da je vlada pri pomoči namerno ignorirala in z ukrepi diskriminirala kulturno-kreativni sektor ter da je Ministrstvo za kulturo namesto nudenja pomoči z zavlačevanjem nujnih nalog delavce spravljalo v še večjo stisko.
8. Delavci so izrazili prepričanje, da bo ta kriza imela več in dolgotrajnejše učinke kot finančna kriza izpred desetletja, in niso verjeli, da bo v letu 2021 epidemija že za nami. Poročali so o doživljanju številnih psiho-socialnih in ekonomskih stisk: občutili so strah in tesnobo, izčrpanost, pojavljal se jim je občutek nesmisla in osamljenosti. Vse več jih je drselo v revščino: obračali so vsak evro, imeli težave s plačevanjem najemnine in osnovnih računov.
9. Že lansko pomlad so identificirali nizko odvisnost sektorja od javnega financiranja in jeseni so se ti izsledki še enkrat potrdili. 18,3 % virov prihodkov v letu 2019 so predstavljali razpisi na lokalni, državni in EU ravni, 70,1 % prometa predstavlja delež od prodaje izdelkov in storitev. Posredno iz razpisov naj bi bilo financiranih še 11,3 % prodajnega prometa. Skratka, odvisnost od razpisnih sredstev kulturno-kreativnega sektorja je bila tudi z upoštevanjem posrednega financiranja prodaje iz razpisov nizka, 29,6 %, kar izpodbija ustaljena prepričanja o veliki odvisnosti tega sektorja od javnega denarja.
10. Skoraj vsak tretji delavec je moral za preživetje opravljati dodatne dejavnosti, ki niso povezane z njihovim poklicnim poslanstvom. V polovici primerov so bila ta dela izven kulturno-kreativnega sektorja. Najpogosteje je šlo za opravljanje gostinskih poklicev, nego in varstvo, čiščenje, delo v prodaji, poučevanje, administrativno delo ter različna fizična in dostavna dela.
11. Delavci so izpostavili nujnost snovanja in implementiranja dodatnih rešitev za čimprejšnje reševanje sektorja. Predpogoj za ustrezne rešitve je vzpostavitev kakovostne komunikacije med KKS zagovorniki in vlado (oziroma Ministrstvom za kulturo). Predlagali so številne konkretne rešitve spodbud za sektor, najpogostejše so: uvedba bonov za kulturo, vpeljava univerzalnega temeljnega dohodka za vse državljane brez dodatnih pogojev in začasne davčne olajšave, ki bodo spodbudile okrevanje sektorja.