Komisar Evropske unije za notranji trg Thierry Breton je podal izjavo, da lahko države članice EU načeloma uvedejo novo pravico do nadomestila za izvajalce pri izvajanju evropske direktive o avtorskih pravicah iz leta 2019. Belgija je pred kratkim storila prav to.

Osemnajsti člen direktive pravi, da bi morale države članice EU zagotoviti, da izvajalci, ki niso hkrati lastniki avtorskih pravic na svojih posnetkih, kljub temu prejmejo "ustrezno in sorazmerno plačilo" za koriščenje njihovega dela. Vendar pa ne pove, na kak način.

Večina držav EU, ki so že spremenile svoje nacionalne zakone o avtorskih pravicah, da bi bili skladni z direktivo, je preprosto dodalo vrstico o izvajalcih, ki prejemajo »primerno in sorazmerno plačilo«, ne da bi spremenilo karkoli glede načina, kako naj prejemajo plačilo za digitalno koriščenje njihove glasbe.

S tem so zakonodajalci v bistvu nakazali, da verjamejo trenutnemu sistemu nagrajevanja  – da je del digitalnega dohodka, ki ga prejme kateri koli izvajalec, v celoti odvisen od pogodb, ki jih je sklenil z založbami, distributerji ali drugimi izvajalci, s katerimi sodeluje.

A vendarle niso vse države sprejele takšnega pristopa. Nemčija je uvedla posebno novo pravico do nadomestila za izvajalce, kadar njihovo delo izkoriščajo platforme za vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, kot je YouTube. Medtem je bila v Belgiji dodana nova pravica do nadomestila, ki zajema vse storitve pretakanja.

To pomeni, da bodo izvajalci v Nemčiji in Belgiji prejeli dodatno plačilo prek sistema kolektivnega licenciranja, ko bo njihova glasba pretakana. Ponudniki digitalnih storitev bodo ta denar plačali neposredno izvajalskim kolektivnim organizacijam. Ko se bo to zgodilo, bodo platforme skoraj zagotovo poskušale zmanjšati plačila založbam in distributerjem, ki nadzorujejo avtorske pravice za posnetke.

Med pogajanji o direktivi so se nekatere skupine izvajalcev zavzemale za to, da bi bila tovrstna vseevropska pravica do nadomestila – običajno imenovana „pravično plačilo izvajalca za pretakanje vsebin“ – izrecno vključena v končni osnutek direktive. Vendar se to ni zgodilo, namesto tega je bila v osemnajstem členu le nejasna izjava o "primernem in sorazmernem nadomestilu".

Obstajajo prednosti in slabosti tega, da izvajalci prejmejo del ali ves svoj delež prihodka od pretakanja prek sistema pravičnega nadomestila, ki ga vodijo kolektivne organizacije. Založbe – velike in neodvisne – na splošno nasprotujejo takšnemu sistemu, saj trdijo, da odpravlja vsaj nekaj prožnosti pri pogajanjih o založbenih poslih z izvajalci, kar vpliva na njihovo sposobnost vlaganja v nove talente. Poleg tega bi lahko vse večje število izvajalcev, ki sami izdajajo glasbo prek lastnih založb, tako zaslužilo manj po sistemu pravičnega nadomestila.

Toda v glasbeni skupnosti je veliko ljudi, ki podpirajo zamisel o plačilu pravičnega nadomestila za pretakanje vsebin in vztrajajo, da je to učinkovit način za zagotovitev pravičnejšega nadomestila izvajalcem. In ker številne države članice EU zamujajo z implementacijo direktive in jo torej še niso izvedle, zagovorniki hitre pomoči upajo, da bodo druge države uvajale direktivo na enak način kot Belgija.

Ioan Kaes, generalni sekretar AEPO-ARTIS – združenja izvajalskih kolektivnih organizacij – je prejšnji mesec dejal, da je belgijski pristop "najbolj celovita in učinkovita" implementacija direktive, in o drugih državah, ki jih še izvajajo implementacijo direktive: »Edini izgovor za zamudo pri tem uvajanju je iskanje najboljših dodatnih ukrepov za zaščito izvajalcev v spletnem okolju, od katerega so vse bolj odvisni«.

Nekateri od tistih, ki nasprotujejo ideji pravičnega nadomestila, so namigovali, da sta Nemčija in Belgija morda nepravilno implementirali direktivo z uvedbo novih pravic do nadomestil, pri čemer so poudarili, da so tri institucije EU, ki so sodelovale pri pisanju direktive – Komisija, Svet in Parlament – ​​imele možnost eksplicitno uvesti novo pravico že leta 2019, vendar so se odločile, da tega ne storijo. Kljub temu Breton pravi, da je uvedba nove pravice možna in dopustna oblika implementacije osemnajstega člena, pod pogojem, da so take določbe usklajene z relevantnim pravnim redom EU.

AEPO-ARTIS na Twitterju: »Danes komisar Breton potrjuje, da je izvajanje osemnajstega člena direktive o avtorskih pravicah z neodpovedljivo pravico do nadomestila možnost, ki je v skladu z direktivo. Kaj to pomeni za izvajalce? To pomeni, da je njihova pravica do prejemanja pravičnega nadomestila za pretakanje združljiva z novo direktivo EU o avtorskih pravicah.«