Avtor: Srdjan Cvjetović

…, toda za zdaj samo v Avstraliji, ki je kot prva država sprejela ukrep, za katerega pravijo, da ohranja prihodnost medijskih hiš. Če dogovora ne bodo sklenili sami, bodo to zanje naredili arbitri z zavezujočimi sklepi.

Avstralska vlada bo Googlu in Facebooku dala tri mesece časa, da z avstralskimi medijskimi hišami skleneta pošten dogovor, s katerim bosta avtorjem novic in drugih vsebin, ki jih Google in Facebook prenašata, plačala ustrezna nadomestila oziroma z njimi delila oglaševalske prihodke, ki jih ustvarijo s temi vsebinami.

To bo tako prvi uspešni primer, ko bodo digitalni velikani začeli medijskim hišam plačevati za njihove vsebine, ki si jih zdaj samo prilastijo in potem z njimi spretno in zajetno služijo. Čeprav sta Google in Facebook prva na dnevnem redu, avstralska vlada napoveduje, da se bodo posvetili tudi drugim s podobno poslovno prakso.

Avstralski finančni minister Josh Frydenberg je napoved pospremil s prepričanjem, da je takšna poteza nujna za zagotavljanje varstva avtorskih pravic ter vzdržnosti in konkurenčnosti (avstralske) medijske krajine.

"Tega ne počnemo zato, da bi avstralska podjetja obvarovali pred konkurenco ali spremembami, temveč da jim zagotovimo pošteno plačilo za njihove avtorske vsebine," je med drugim povedal Frydenberg.

Predlog zakona, ki bo v javni obravnavi do 28. avgusta, sprejeli pa naj bi ga kmalu za tem, med drugim predvideva, da če digitalnim velikanom in medijskim hišam ne bo uspelo skleniti dogovora v predpisanem trimesečnem obdobju, bodo zavezujoči sklep sprejeli arbitri. Mediji in digitalne platforme bodo v tem primeru lahko v 45 dneh sami poskusili izbrati arbitre, po preteku tega časa, če dogovora ne bo, pa jim bo tudi to uredila država.

Omenjeni zakonski predlog obravnava tudi dostop do uporabniških podatkov in preglednost algoritmov, ki razvrščajo in prikazujejo vsebine v iskalniku oziroma na družbenem omrežju.

Za kršitev tudi ob desetino letnega avstralskega prihodka

Za nespoštovanje tega zakona, če bo seveda sprejet, lahko digitalne platforme za vsako kršitev doleti kazen v višini do ene desetine njihovega letnega prihodka v Avstraliji oziroma deset milijonov avstralskih dolarjev (6,5 milijona evrov).

Zakon se bo nanašal na medije, ki večinsko ustvarjajo in objavljajo novice v Avstraliji za avstralsko bralstvo, sledijo profesionalnim uredniškim standardom, so neodvisni in ustvarjajo letni prihodek, višji od 150 tisoč avstralskih dolarjev (90 tisoč evrov). Za javni televiziji ABC in SBS veljajo le nekatera določila tega zakona in s tem tudi manj osnov za tovrstna plačila.

Težki časi (tudi) za medije

Avstralski mediji z veseljem sprejemajo to pobudo o novih prihodkovnih tokovih, zlasti, ker so jih, tako kot večino medijev po vsem svetu, ob pandemiji bolezni covid-19, močno prizadela krčenja oglaševalskih proračunov, s katerimi financirajo tudi pripravo svojih avtorskih vsebin, za katere se v svetu interneta mnogim zdi samoumevno, da jim pripadajo povsem brezplačno, kljub stroškom, ki jih imajo avtorji in medijske hiše.

Še več, med tem, ko si Google in Facebook od medijskih hiš brezplačno prilaščata njihove avtorske vsebine, porabljajo te medijske hiše ogromen del svojih prihodkov ravno za Google in Facebook.

Frydenberg ocenjuje, da skoraj tretjino celotnega avstralskega prihodka digitalnega oglaševanja "pobereta" prav Google in Facebook.

Nemalo medijev (tudi) v Avstraliji je v zadnjih mesecih zaprlo svoja vrata, mnogi uredniki in novinarji pa so morali poiskati nove službe ali sprejeti občutne plačne reze.

Facebook zakonskega predloga še ni komentiral, Google pa se je po pričakovanjih odzval z veliko mero nezadovoljstva.

"Uredba ignorira milijarde in milijarde klikov, ki jih vsako leto pošiljamo avstralskim medijskim hišam, podjetjem in naložbenikom, da bo avstralska vlada raje intervenirala, kot da bi prepustila trgu delovanje po svojih mehanizmih, skladnih z digitalnim časom," je povedal Googlov izvršni direktor za Avstralijo in Novo Zelandijo Mel Silva.

V Evropi jim ni uspelo

Podobne dogovore so poskusili skleniti tudi v Nemčiji, Franciji, Španiji in drugih državah, a brez uspeha.

V odsotnosti dogovora Googlov iskalnik v Franciji od lani ne prikazuje več izrezkov prispevkov evropskih medijev, v Španiji ne deluje Google News, a so nekateri založniki vendarle popustili: nemška medijska hiša Axel Springer dopušča svoje prispevke med zadetki Googlovega iskanja, ko zazna padec branosti na svojih spletnih straneh.