Komercialne radijske postaje še vedno sistematično podcenjujejo vrednost glasbe, kljub temu, da je prav glasba tista, zaradi katere se poslušalec odloči za poslušanje radia. Imetniki pravic pa so večinoma na slabšem zaradi 'podedovanih' tarif kot posledice zgodovinskih okoliščin, ki omejujejo pogajanja o poštenem plačilu za uporabo njihovih del na komercialnih radijskih postajah.

Medtem, ko komercialni radiji svobodno izkoriščajo razvoj trga in novih poslovnih modelov, so pravice glasbenikov podvržene strogim pravilom regulacije in omejitvam avtorskopravne zakonodaje, kar glasbenike potiska v izrazito nekonkurenčen položaj.

V zadnjih letih je na področju medijev prišlo do mnogih sprememb, radijski prihodki pa ostajajo odporni na te spremembe. Oglaševalci še naprej veliko vlagajo v radio kot v 'medij po izbiri'.

Postaje širijo svojo spletno ponudbo, kar jih postavlja v neposredno konkurenco storitvam pretočnih vsebin. Povpraševanje po glasbi je večje kot kdaj prej, delež nadomestil, ki se plačuje imetnikom pravic na zvočnih posnetkih, pa se ni povečal. Potreba po koreniti prenovi plačevanja radijske industrije imetnikom pravic še nikoli ni bila tako nujna.

Radiji trdijo, da pri njih ni tako velikih sprememb, da bi opravičile višja nadomestila. Ne drži.

Medijski prostor se je v zadnjih 20. letih izjemno spremenil in se spreminja še naprej. Uporaba glasbe se je iz fizične spremenila v pretočno. Radio ostaja eden glavnih porabnikov glasbe in bi zato moral plačevati pravični delež.

Vir: IFPI & Tapestry: The value of music to commercial radio, 2021

Ker se ekonomska vrednost glasbe ni povečala, ni razloga za dvig nadomestil. Ne drži.

Ekonomsko vrednotenje glasbe je visoko, naložbe v ta gospodarski sektor so visoke, vse vodi do rasti na mnogih področjih zabavne industrije. Višina nadomestil za uporabe glasbe mora odražati 'pošteno tržno ceno'. Z zgodovinsko podcenjenimi višinami nadomestil argument, da se ekonomska vrednost glasbe ni povečala, ni utemeljen.

In še, kazalniki celotne glasbene industrije kažejo, da se je vrednost glasbe v zadnjih letih dejansko povečala.

Če bi radiji morali plačevati več za glasbo, bi jo predvajali manj, poslušalci pa bi tako zgubljali. Ne drži.

Analize so pokazale, da je višina nadomestil za uporabo zvočnih posnetkov oz. cena glasbe tako nizka, da uporaba glasbe na komercialnih radijih ne bi imela nikakršnega vpliva na poslovanje radijskih postaj.

Glede na to, kako pomembna je glasba za radije, pa je vprašanje, kakšen vpliv bi imelo zmanjševanje uporabe glasbe na poslovanje, saj bi verjetno vodilo v zmanjševanje glavnega vira trženja.

Vir: IFPI & Tapestry: The value of music to commercial radio, 2021

Radio ne bi smel plačati več, ker uporaba radia in prihodki radijev upadajo. Ne drži.

Vsi podatki radijske industrije kažejo, da se prihodki povečujejo prav v vsaki regiji po vsem svetu.

Radio je promocija za izvajalce in njihove posnetke, zato bi bilo to potrebno upoštevati pri višini nadomestil. Glasbena industrija se namreč prek radijev aktivno promovira. Ne drži.

Nobenih dokazov o promocijskem učinku ni. Promocija bi lahko bila vpliv ene skladbe nad drugo, ne pa na industrijo kot celoto.

Če bi promocijo razumeli kot pomoč pri odkrivanju nove glasbe, pa dejstva kažejo, da se vpliv radia na promocijo zmanjšuje, kljub še naprej močnemu poslušanju radijev nasploh. Za odkrivanje nove glasbe radio ni tako priljubljen kot nekateri novi mediji.

Posneta glasba je za radije sicer pomembna, a največ se investira v ustvarjanje programa, da so lahko konkurenčni drugim radijem. Ne drži.

Lastni podatki, ki jih posredujejo radiji, dokazujejo pomen glasbe za radije pri trženju in privabljanju oglaševalcev. Razmerje med glasbenim in ne-glasbenim delom oddajanja radijev je visoko v korist uporabe glasbe.

Če bi tako res bila resnična vrednost v neglasbenem delu predvajanja, bi bil delež glasbe bistveno manjši, kot dejansko je.