Glasbeno industrijo v Veliki Britaniji je presenetil podatek, da so glasbeniki v letu 2016 zaslužili več s prodajo vinilnih plošč kot z ogledi videov na YouTubu. Po mnenju britanskega združenja fonogramske industrije BPI je podatek še en dokaz, kako pomembna tema je »value gap« - razlika med prihodki, ki jih na trgu ustvarijo ponudniki storitev, in nadomestili, ki jih plačajo ustvarjalcem vsebin. Evropski parlament bo do poletja odločal o rešitvi te peroče anomalije.

V Veliki Britaniji so ponosni, da prodaja vinilnih plošč raste že deveto leto zapored. Lani je prodaja dosegla rekord – 3,2 milijona plošč, od katerih je pomembni delež odpadel na ploščo Blackstar, v letu 2016 preminulega Davida Bowieja. Prodaja plošč je založbam in glasbenikom lani navrgla 41,7 milijona funtov. Za primerjavo, storitev pretočnih glasbenih videov, kjer je z velikim naskokom prvi ponudnik YouTube, je v industrijo vrnila 25, 5 milijona funtov.

Kaj pravi YouTube?
Največji globalni ponudnik video glasbenih vsebin je lani decembra objavil, da je svetovni glasbeni industriji plačal več kot milijardo dolarjev, ki jih je ustvaril z oglasi. Pravijo, da zaslužek ustvarjajo z »light userji«, ki sicer nikoli ne bi postali naročniki plačljivih glasbenih storitev in zato založbe njihovega denarja nikoli ne bi videle. Prav tako opozarjajo, da polovico prihodkov ustvarijo z vsebinami, ki jih naložijo obiskovalci, torej ne z glasbenimi.

Manjši plačujejo več
Mednarodno združenje fonogramske industrije (IFPI) opozarja, da je na trgu digitalne glasbe nekaj močno narobe. Vodilna spletna storitev za poslušanje glasbe v Evropi Spotify ustvari 16 evrov prihodka na uporabnika, namenjenih glasbeni industriji, YouTube pa uradno le en evro. Pri čemer ima YouTube 800 milijonov uporabnikov, Spotify pa 100 milijonov. In slednji je v letu 2015 v glasbeno industrijo vrnil 2 milijardi dolarjev, torej dvakrat več kot YouTube v letu 2016. Razlika je še toliko pomembnejša, če vemo, da bodo prihodki z digitalnih platform kmalu prerasli tiste iz prodaje fizičnih nosilcev zvoka. V Veliki Britaniji pričakujejo, da se bo to zgodilo prihodnje leto.

Evropa se pripravlja na ukrepe
YouTube sam sebe uvršča med platforme, ki samo dajejo tehnično okolje, vsebine pa nalagajo uporabniki. Po evropski zakonodaji tako sodijo pod direktivo o e-trgovanju in so pod t. i. varnimi pristani (safe harbours). Glasbena industrija opozarja, da to postavlja v neenakopraven položaj ostale ponudnike glasbe, ki morajo najprej pridobiti dovoljenja imetnikov pravic in jo lahko šele nato ponujajo uporabnikom. Evropski parlament bo do poletja odločal o omenjenih anomalijah, ki se najbolj kažejo v »value gapu«, razkoraku med prihodki ponudnika in nadomestili, ki jih plača imetnikom pravic. Slednje je pereče predvsem pri ponudnikih, kot je YouTube.

Povzeto po: theguardian.com