Evropski poslanci so v torek sprejeli predloge ukrepov za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za vse, ki se v glasbenem, kulturnem, ustvarjalnem sektorju profesionalno ukvarjajo s kreativnostjo.

V zakonodajni pobudi (sprejeti s 433 glasovi 'za', 100 'proti' in 99 'vzdržanimi') poslanci poudarjajo, da vrzeli med nacionalnimi socialnimi sistemi, različne nacionalne definicije izvajalcev in pravila, ki veljajo za samozaposlene, ustvarjajo nepravične oz. neenakopravne pogoje.

Sektor, ki zaposluje 3,8 % delovne sile v EU in predstavlja 4,4 % BDP, je premalo zaščiten. Ker so zanj značilni netipični delovni vzorci, neredni dohodki in manjše možnosti socialnega pogajanja, obstaja večje tveganje za premalo plačano ali neplačano delo, navidezno samozaposlovanje in različne prisilne pogodbe. Izzive predstavljajo še nove digitalne tehnologije, kot npr. generativna umetna inteligenca.

Zakonodajna pobuda

Parlament EU poziva k oblikovanju okvira EU, ki bi združeval zakonodajna in ne-zakonodajna orodja, za izboljšanje socialnih in poklicnih pogojev ter ustvarjanje pravičnega in enakopravnega položaja za vse izvajalce in druge kulturne delavce v EU. Poslanci želijo, da ta okvir vključuje:

• direktivo o dostojnih delovnih pogojih in pravilnem določanju zaposlitvenega statusa profesionalcev v kulturnih ustvarjalnih sektorjih (CCS);
• odločitve Sveta o prizadevanju za standarde EU v sektorju prek evropske platforme za izmenjavo najboljših praks in ustvarjanje medsebojnega razumevanja med državami članicami;
• prilagoditev naslednjega cikla programov EU, ki financirajo ustvarjalne in kulturne strokovnjake, kot sta Creative Europe in Horizon Europe, da bi se EU in prejemniki zavezali k spoštovanju Mednarodne organizacije dela, ter zagotovili, da so izvajalci vedno plačani, vključno s časom, porabljenim za vaje ali pripravo vlog za financiranje.

»Razbiti moramo mit o 'stradajočem umetniku'. Kulturni in ustvarjalni delavci se ne odločijo za negotov položaj; to je konstrukcijska napaka sistemov, ki niso prilagojeni njihovim posebnim delovnim pogojem in neravnovesjem moči v sektorju. Nujno moramo ukiniti pogodbe o odkupu, vključiti socialno pogojenost v financiranje kulture v EU, potrebujemo politično voljo, da vzpostavimo okvir EU za socialni in poklicni položaj strokovnjakov s področja CCS,« je dejal poročevalec odbora za kulturo in izobraževanje Domenec. Ruiz Devesa (S&D, ES).

Po glasovanju ima komisija zdaj tri mesece časa za odgovor. Tako, da bodisi obvesti Parlament o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, bodisi navede razloge za zavrnitev predloga zakonodaje v skladu z zahtevo Parlamenta.

Leta 2022 je bila po vsej EU skoraj tretjina (31,7 %) strokovnjakov na področju CCS samozaposlenih v primerjavi s povprečjem 13,8 % v celotnem gospodarstvu.

Parlament že od leta 2021 poziva k oblikovanju kakovostnih socialnih standardov za izvajalce  in druge kulturne delavce. V skladu z Lizbonsko pogodbo ima Evropski parlament pravico do zakonodajne pobude, ki mu omogoča, da od Komisije zahteva predložitev predloga.