Sodišče je odločilo v zadevi kolektivne organizacije za upravljanje pravic izvajalcev RAAP proti kolektivni organizaciji za upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov PPI. Gre za referenčni primer z Irske in zadeva združljivost irske zakonodaje s členom 8 (2) Direktive EU o pravici dajanja v najem in pravici posojanja, ki predvideva pravico do enotnega pravičnega nadomestila za proizvajalce fonogramov in izvajalce, kadar se zvočni posnetki priobčijo javnosti ali predvajajo. Ko na primer na Irskem predvajajo posnetke neevropskega gospodarskega prostora (vključno s posnetki iz ZDA), upravičeni proizvajalci fonogramov prejmejo pravično plačilo, izvajalci pa ne. RAAP je trdil, da tak pravni pogled ni združljiv z zakonodajo EU.

Sodišče Evropske unije je tako odločilo, da člen 8 (2) Direktive EU 2006/115/ES (o pravici dajanja v najem in pravici posojanja) vsem proizvajalcem fonogramov in izvajalcem zagotavlja pravico do enotnega pravičnega nadomestila, ki si ga delijo, ko posnetke, objavljene v komercialne namene, priobčijo javnosti ali se predvajajo v EU.

To velja ne glede na to, ali je proizvajalec fonograma ali izvajalec državljan države, ki ni članica EGP in je vložila pridržek v zvezi s členom 15 WPPT (na primer ZDA ali Kitajska) ali niti ni pogodbena stranka WPPT. Irska zakonodaja zato v tem pogledu ni združljiva z zakonodajo EU.

Za vse izvajalce, katerih pravice na Irskem uveljavlja RAAP, to predstavlja pomembno zmago, vendar pa bodo njeni sadovi dozoreli šele po dejanski spremembi irske zakonodaje, ki bo neposredno uporabljiva v praksi.